Načelo delovanja vakuumskega steklenega priseska temelji predvsem na principu atmosferskega tlaka in vakuumski tehnologiji. Ko je prisesek v tesnem stiku s stekleno površino, se zrak v prisesku na nek način (na primer z vakuumsko črpalko) izsesa, s čimer se v prisesku ustvari vakuum. Ker je zračni tlak v prisesku nižji od zunanjega atmosferskega tlaka, bo zunanji atmosferski tlak ustvaril notranji tlak, zaradi česar se prisesek trdno oprime steklene površine.

Natančneje, ko se prisesek dotakne steklene površine, se zrak v njem izsesa, kar ustvari vakuum. Ker v prisesku ni zraka, ni atmosferskega tlaka. Atmosferski tlak zunaj priseska je večji od tlaka v njem, zato zunanji atmosferski tlak ustvarja silo navznoter na prisesek. Ta sila povzroči, da se prisesek tesno prilepi na stekleno površino.

Poleg tega vakuumski prisesek za steklo uporablja tudi princip mehanike tekočin. Preden se vakuumski prisesek adsorbira, je atmosferski tlak na sprednji in zadnji strani predmeta enak, tako pri normalnem tlaku 1 bar, razlika atmosferskega tlaka pa je 0. To je normalno stanje. Po adsorpciji se atmosferski tlak na površini vakuumskega priseska predmeta spremeni zaradi učinka evakuacije vakuumskega priseska, na primer se zmanjša na 0,2 bara; medtem ko atmosferski tlak na ustreznem območju na drugi strani predmeta ostane nespremenjen in je še vedno 1 bar normalnega tlaka. Na ta način je razlika v atmosferskem tlaku na sprednji in zadnji strani predmeta 0,8 bara. Ta razlika, pomnožena z efektivno površino, ki jo pokriva prisesek, je moč vakuumskega sesanja. Ta sesalna sila omogoča, da se prisesek trdneje oprime steklene površine in ohranja stabilen adsorpcijski učinek tudi med premikanjem ali delovanjem.